Mednarodne kriminalne združbe, ki delujejo na spletu, zlorabile tudi več otrok v Sloveniji

V Europolu so na vzpon globalnih kriminalnih združb, ki na spletu targetirajo otroke, opozorili v poročilu januarja 2025. Zapisali so, da te skupine izkoriščajo digitalne platforme za normalizacijo nasilja, izsiljevanje žrtev in radikalizacijo posameznikov, zaradi česar predstavljajo resno grožnjo javni varnosti.

Kot izhaja iz poročila, gre za skupine, ki delujejo kot zaprta, kultu podobna omrežja, osredotočene pa so na zlorabe otrok. Zanje je značilna razpršena struktura, člani pa se zbirajo okoli skupnih interesov, ideologij in praks ter si delijo vsebine, znanje in taktike. V nekaterih od teh skupnosti je pomemben element nasilja, je opozorila tudi britanska Nacionalna agencija za boj proti kriminalu (NCA). Nasilje pogosto dobi elemente tekmovanja ali "igre", kjer posamezniki pridobivajo status z vedno bolj ekstremnim vedenjem.

Slovenska policija obravnava že več kot deset primerov kaznivih dejanj, povezanih s spolno nedotakljivostjo otrok, ki so bili potrjeno povezani z virtualnimi organiziranimi kriminalnimi združbami, so za rubriko Poglobljeno na N1 potrdili na Generalni policijski upravi (GPU).

Na vprašanje, ali so bili v Sloveniji identificirani tudi storilci, torej člani teh združb, so odgovorili: "Značilnost virtualnih organiziranih kriminalnih združb je, da žrtve kaznivih dejanj pogosto postanejo tudi storilci, sum, da je tako, pa policija preiskuje tudi v primerih, povezanih s slovenskimi otroki."

Med člani združb tudi 11-letniki

Slovenija ni imuna na trende, na katere opozarjajo tuji mednarodni organi, nam je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Robert Tekavec. "Storilci, ki namenoma izvršujejo kazniva dejanja na škodo otrok, te otroke iščejo v okoljih, kjer se ti zadržujejo. Navadno se predstavljajo kot sovrstniki, pogosto pa to tudi so," je pojasnil. Delujejo mednarodno, kljub ohlapni strukturi imajo vodje, člani pa imajo svoje vloge. "Zelo težko je ugotavljati, kdo je vodja," je še dejal Tekavec. "Poleg tega se pojavljajo nove in nove združbe z novimi vodji ali pa se ti tudi menjavajo."

Po podatkih tujih varnostnih organov so med člani teh združb tudi otroci, stari samo 11 let. Tekavec je pojasnil, da storilci od žrtev lahko čez čas zahtevajo, da same storijo kaznivo dejanje, ali pa gre za obrambni mehanizem: žrtev s tem, ko postane storilec, preusmeri pozornost na drugo žrtev.

Kje se to dogaja? Na kanalih, kjer so otroci: Tiktok, Snapchat, Roblox, Discord, Telegram, Instagram ...

Na otroke prežijo na priljubljenih platformah, kot so Tiktok, Snapchat, Roblox, Discord, Telegram, Instagram in drugih. "Komunikacija se po začetnem spoznavanju lahko preseli na kanale, namenjene zasebni komunikaciji, ki so šifrirani. Ne gre torej za temni splet, ampak za povsem običajne kanale, ki jih otroci uporabljajo," je poudaril sogovornik.

Mlajša kot je žrtev, višji status dobi storilec

S svojimi žrtvami se najprej pogovarjajo o običajnih stvareh, jih manipulirajo, da jim pošljejo intimne fotografije, s temi fotografijami pa jih nato izsiljujejo za še več fotografij. Včasih jih k temu spodbujajo tudi z darili, najpogosteje v obliki vrednostnih in igralnih kartic, je še pojasnil Tekavec. Nekatere združbe otroke silijo tudi k samopoškodovanju, k poškodovanju sorojencev ali hišnih ljubljenčkov, pa tudi k drugim nasilnim kaznivim dejanjem.

"Na policiji opažamo, da imajo dostop do naprav in do spleta čedalje mlajši, celo zelo majhni otroci. Ti otroci že uporabljajo družbena omrežja in spletne igre, kjer je možnost medsebojne komunikacije. To vedo tudi ti, ki nanje prežijo. Starost otrok, ki so žrtve napeljevanja, manipulacij in zlorab, je neposredno povezana s starostjo otrok, ki so na internetu. Storilci nimajo meja pri tem, kako majhne otroke zlorabijo. Najpogosteje pa so to otroci, stari 9 let in več, saj takrat najpogosteje začnejo uporabljati internet in družbena omrežja."

Sogovornik je dodal, da so mlajši otroci bolj dovzetni, lažje jih je prepričati in nato usmerjati v to, kaj naj za storilca naredijo. "Poleg tega je za tovrstne kriminalne združbe znano, da mlajši kot je otrok, ki je na posnetku zlorabljen, večjo veljavo ima tisti, ki je posnetek objavil."

Denar, posnetki in ustvarjanje kaosa v družbi

Motivi storilcev oziroma združb so različni: lahko gre za denar, za še več intimnih posnetkov, s katerimi zadovoljujejo sprevržene spolne potrebe, po besedah Tekavca in tudi tujih varnostnih organov, ki delujejo na tem področju, pa je eden od motivov tudi "ustvarjanje nereda" v družbi preko mladoletnikov.

"Širjenje ekstremističnih vsebin služi kot sredstvo za desenzibilizacijo ranljivih posameznikov, s ciljem, da se kršijo družbene norme in normalizira nasilje, kar vpliva na mladoletnike in jih spodbuja k zatekanju k nasilju v prihodnje," so opozorili v Europolu. "Te kriminalne nasilne ekstremistične skupine tekmujejo med seboj v tem, katera bo objavila najbolj nasilne vsebine. Delujejo podobno kot nekatere sekte, v katerih voditelji s prevaro in manipulacijo dosežejo, da so njihovi privrženci poslušni in odvisni od sekte."

Tekavec je povedal, da slovenska policija zaznava vsakoletni porast kaznivih dejanj na škodo otrok, povezanih s spletom, predvsem kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami otrok, in kaznivih dejanj, povezanih z novačenjem mladoletnikov za izvrševanje kaznivih dejanj.

Posledice enake kot pri zlorabah v fizičnem okolju

Z otroki, ki so žrtve manipulacija in zlorab na spletu, se srečujejo tudi v Službi za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Klinična psihologinja dr. Jana Kodrič je povedala, da na tem področju aktivno sodelujejo s policijo. "To je tudi za nas relativno novo področje. Pravzaprav se šele učimo biti pozorni na nekatera vedenja in vprašati prave stvari. Za marsikaterega otroka, ki je bil žrtev takšnih zlorab, sprva nismo vedeli, da se mu je to zgodilo. Ko s policijo sodelujemo pri obravnavi otrok, ki so bili žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, smo na to bolj pozorni."

O tem, kaj se jim je zgodilo in kakšne posledice so jim pustile zlorabe, ne želijo veliko govoriti, je še dejala psihologinja. "Pogosto so otroci pri nas zaradi hujših čustvenih stisk, hudega samopoškodovanja, samomorilne ogroženosti. Ko poskušamo razumeti, kaj se jim je dogajalo in kaj je privedlo do teh stisk, razmišljamo tudi o morebitni vlogi pametnih naprav in o tem, kaj otroci na njih delajo."

Otroci so lahko na spletu tarče različnih storilcev – lahko gre za vrstnike iz fizičnega okolja, odrasle osebe, ki niso povezane v združbe, ali pa pripadnike mednarodnih kriminalnih združb na spletu. Posledice so za otroke v vseh primerih podobne, kot če bi se mu zloraba zgodila v fizičnem okolju, je še dejala Kodrič.

"Ko ljudje doživimo nekaj travmatičnega, običajno želimo neprijetne občutke o tem potisniti stran. A bolj kot jih potiskamo, pogosteje prihajajo na dan kot vsiljivi spomini, nočne more, flashbacki … in povzročajo čustvene stiske. V terapevtskem procesu poskušamo v varnem okolju otroku oz. mladostniku omogočiti, da do tega vzpostavi odnos, da občutki in spomini, povezani z dogodki, niso tako boleči. Da o njih lahko pripoveduje in normalno funkcionira. Pomembno je, da se otrok počuti varno, da zaupa in da od nas dobi sporočilo, da mu bomo pomagali. Da ni kriv za to, kar se mu je zgodilo," je še poudarila sogovornica.

Predatorji zaznajo javne profile otrok po 10 minutah

Otrok na spletu bo brez ustreznih varovalk in nadzora prej ali slej tarča predatorjev. Marko Puschner, sodelavec točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si z ljubljanske Fakultete za družbene vede, je povedal, da na delavnicah, ki jih izvajajo po šolah, ugotavljajo, da so bili številni najstniki že žrtve napeljevanja k spolnim posnetkom. "Po naših izkušnjah je tega nagovarjanja ogromno. V koliko primerih so za njim vrstniki iz fizičnega okolja in v koliko primerih mednarodne kriminalne združbe, pa je nemogoče oceniti."

Ključni problem je, poudarja Puschner, da otroci prezgodaj dobijo (nenadzorovan) dostop do spleta. "Nekateri starši že svojim osemletnim otrokom ustvarijo profile na Tiktoku. To pomeni, da se zlažejo glede starosti svojega otroka, saj omrežja ne dovolijo prijave mlajšim od 13 let. S tem jih izpostavijo vsem mogočim vsebinam, tveganjem in predatorjem."

Pojasnil je, da raziskave iz tujine kažejo, da ko je na družbenem omrežju ustvarjen javni profil najstnika, ga že po 10 minutah začnejo nagovarjati predatorji. To je pokazal tudi češki dokumentarni film Ujete v medmrežju (Caught in the Net) iz leta 2020. Tri 12-letnice (upodobile so jih odrasle igralke, ki so ves čas imele podporo psihologov in drugih strokovnjakov) so na peščici družbenih omrežij odprle svoje profile in v zgolj nekaj minutah so jih kontaktirali številni odrasli moški, ki so se nato na video klicih samozadovoljevali, deklicam pošiljali fotografije svojih spolnih organov, zahtevali, da jim same pošljejo svoje gole fotografije ali da se slečejo pred kamero.

V vsaj enem primeru je predator 12-letnici poslal intimni posnetek drugega otroka. Eden od storilcev pa je gole fotografije ene od deklic javno objavil, potem ko mu ta ni želela poslati še več posnetkov. V desetih dneh je profile treh 12-letnic kontaktiralo 2.458 moških, so opozorili ustvarjalci filma. 21 se jih je z njimi sestalo tudi v živo. V enem primeru, ki je prikazan v filmu, se je z 12-letnico sestal par, ki jo je prepričeval v spolni odnos v troje. Na njihova ponavljajoča se vprašanja, ali jih ne moti, da so stare samo 12 let, so vsi zatrjevali, da jih to ne moti.

Posebej ranljivi tisti, ki so izločeni iz vrstniških odnosov

Robert Tekavec je poudaril, da so otroci že v osnovi na spletu bolj ranljivi, saj imajo manjši občutek odgovornosti kot odrasli, težje predvidijo posledice in so hitreje pripravljeni storiti to, k čemur jih storilec nagovarja. So pa tudi med otroki nekateri še posebej ranljivi. To so tisti, ki v fizičnem okolju nimajo socialnega kroga in se zato zatekajo k iskanju socialnih stikov na spletu.

Podobno je povedala Jana Kodrič: "Na spletu so bolj ranljivi otroci, ki imajo težave v vrstniških odnosih, ki se počutijo izločeni, nesprejeti in ki iščejo potrditve v drugih skupinah. Med temi, ki so bolj ranljivi, so tudi otroci, ki so zaradi svojih nevrorazvojnih značilnosti nekoliko drugačni, manj spretni v medosebnih odnosih, manj sprejeti, težje najdejo načine, da bi se poistovetili z vrstniško skupino."

Storilci iščejo ranljive otroke tudi preko tagov v objavah na družbenih omrežjih ter na forumih in v podpornih skupinah, namenjenih mladim, ki imajo kakršne koli stiske ali se počutijo nesprejete.

Storilec z žrtvijo štiri leta vzdrževal odnos

Neža Jagodic s TOM telefona nam je povedala, da jih kontaktira kar nekaj otrok in mladostnikov, ki so žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki, število kontaktov na to temo pa se iz leta v leto povečuje, kar je sicer trend tudi na drugih otroških linijah v Evropi. Ob tem ugotavljajo, da so dekleta pogosteje žrtve storilcev iz svojega fizičnega okolja, fantje pa mednarodnih kriminalnih združb, ki jih s posnetki izsiljujejo za denar.

"Storilci imajo izpiljene tehnike, kako privabijo žrtev in z njo zgradijo odnos. Storilec se pozanima, kdo je žrtev in kaj jo zanima, ustvarijo občutek, da imata podobne interese in da sta sorodni duši. Postopoma gradijo zaupanje in ko prvič predlagajo, da bi žrtev poslala intimni posnetek, to ne zbuja občutka, da je to kaj čudnega ali da je kaj narobe. To grajenje zaupanja lahko traja dolgo," je povedala.

"Zelo se trudijo, da žrtev izolirajo od vrstnikov, prijateljev, staršev, na način, da ji dajejo občutek, da je samo njun odnos nekaj posebnega. Dobro se pozanimajo o njenem urniku in iščejo trenutke, ko je sama, zato da drugi okoli nje ne bi posumili, da se dogaja kaj čudnega." Po besedah sogovornice želijo storilci včasih čim prej dobiti denar in zaključiti z odnosom, pogosteje pa želijo dolgoročni odnos, da dobijo čim več intimnih posnetkov. "Pred kratkim smo imeli primer, ko je storilec štiri leta vzdrževal odnos z žrtvijo," je povedala Jagodic.

Kriminalne združbe, ki z žrtvijo manipulirajo, da se samopoškoduje, da poškoduje druge ali izvršuje druga kazniva dejanja, običajno dolgoročno vzdržujejo odnos, saj si člani, kot rečeno, ugled ustvarjajo s tem, kako daleč so sposobni pripeljati svoje žrtve.

Mučijo jih hudi občutki krivde

Začaran krog zlorab je zato pomembno čim prej prekiniti, poudarjajo na policiji. To ni preprosto, saj storilci otroka načrtno izolirajo in mu grozijo. O njem običajno vedo zelo veliko – kje živi, kdo so njegovi družinski člani, katero šolo obiskuje … Marsikateri otrok zato lažje spregovori anonimno.

"Ko kontaktirajo TOM telefon, svetovalci v pogovoru poudarijo, da gre za zlorabo zaupanja in da za to niso sami krivi," je povedala Neža Jagodic. "Ti otroci imajo namreč zelo intenzivna čustva, od občutkov krivde, strahu, samoobtoževanja, pravijo, da so bili neumni, da so nasedli storilcem, da so sami krivi, pravijo, da ob tem, kar se jim dogaja, ne morejo razmišljati. Ob tem jih spremlja tudi občutek izdaje, saj so verjeli, da imajo z osebo odnos in se z njo dobro razumejo, potem pa je njihovo zaupanje zlorabljeno. Soočajo se torej tudi z občutkom izgube."

Poudarila je, da je vodilo svetovalcev na TOM-u, da žrtvi verjamejo. Otroka, ki jim pove za zlorabo, svetovalci najprej pohvalijo, da je poiskal pomoč. Svetovalci nato skupaj z otrokom postopno raziščejo, kaj se je zgodilo, pri čemer najprej ocenijo njegovo morebitno samomorilno ogroženost in po potrebi ukrepajo. Če gre za kaznivo dejanje, kot sta napeljevanje k izdelavi intimnih posnetkov, izsiljevanje ali spolna zloraba, otroka opogumijo k prijavi in mu pomagajo razumeti, kako postopek poteka, ter poiskati odraslo osebo, ki ga lahko pri tem podpre. Če ocenijo, da otrok tega sam ne zmore, o primeru obvestijo pristojne institucije.

Pomembno, kako starš reagira: Brez 'saj sem ti rekel' in 'zakaj si to naredil'

Jagodic je poudarila, da otroci govorijo tudi o tem, zakaj svojih stisk ne zaupajo staršem. "Otroci pogosto povedo, da bodo starši razočarani, če jim povedo, kaj se jim je zgodilo; da jih bodo kaznovali, pogosto tako, da jim bodo vzeli telefon, kar bi jim povzročilo še večji občutek izgube nadzora. Pogosto pa tudi rečejo, da imajo starši veliko svojih težav in da jih nočejo obremenjevati s tem. Ne verjamejo, da jim lahko sploh kdo pomaga, posebej če so v preteklosti videli, da se je njihovim vrstnikom zgodilo kaj težkega in niso dobili ustrezne pomoči," je še pojasnila Jagodic.

Prav zaupni odnos med starši in otrokom je ključen pri odkrivanju tovrstnih zlorab, je poudaril Tekavec. "Vsake tvegane situacije verjetno ne bomo mogli preprečiti. Zato je pomembno, da imamo z otrokom takšen odnos, da bo vedel, da nam lahko pove, ko se mu bo kaj zgodilo. To pomeni veliko pogovorov, veliko zaupanja. Pomembno je, da ko otrok pove, da se mu je nekaj zgodilo, starš ustrezno reagira. Starši pogosto rečemo, ’Saj sem ti rekel’, ’Zakaj si to storil’. To sta stavka, ki sta za otroka zelo obremenjujoča. S tem del odgovornosti preložimo nanj."

Otroci do določene starosti ne bi smeli imeti pametnih naprav

Starši se pogosto ne zavedajo pasti pametnih naprav in se o njih ne pogovarjajo s svojimi otroki. "Z otrokom se je o tem treba pogovarjati že veliko prej, preden bo dobil svojo pametno napravo. Ko prejemamo prijave posnetkov otrok, ki se posnamejo sami, predvsem od Youtuba in Tiktoka, opažamo, da so na teh posnetkih, ki jih otroci nevede objavijo, včasih tudi starši ali stari starši, ki se ne zavedajo, kaj otrok počne. Zato da bo otrok varen, torej ni več dovolj, da je starš v istem prostoru kot otrok," je poudaril Tekavec.

Staršem svetuje, naj skupaj z otroki uporabljajo pametne naprave. "Ne samo zato, da otroka ne bi kdo nagovoril ali ga k čemu napeljeval, ampak tudi zato, ker kot uporabniki družbenih omrežij praktično nimamo vpliva na to, katero vsebino bomo videli, razen če sami nekaj iščemo. Če bo otrok naletel na neprimeren video, ga bo starš lahko hitreje ustavil in otroka razbremenil s pogovorom."

Marko Puschner se strinja, da bi se o konceptih medsebojnih odnosov, varnosti na spletu in varovanja osebnih podatkov morali začeti pogovarjati že v vrtcu, v šoli pa že dovolj zgodaj začeti z vsebinami o varni rabi interneta.

Kot drugi sogovorniki je tudi on poudaril, da otroci ne smejo prezgodaj dobiti pametne naprave z nenadzorovanim dostopom do interneta. "Možgani pri vsaki starosti ne delujejo enako. Pomembno se je zavedati, da do določene starosti otroci preprosto ne bi smeli imeti pametne naprave. Raziskave kažejo, da pri dekletih možgani do 14 leta niso razviti na način, da bi lahko varno uporabljala družbena omrežja, pri fantih pa je ta meja med 15 in 16 let." Starši se prepogosto zanašajo na aplikacije za starševski nadzor, ki pa niso učinkovite in staršem dajejo lažen občutek varnosti, je poudaril.

Za zaščito otrok bi seveda morale narediti več tudi platforme, kjer se zlorabe dogajajo. Europolovo poročilo poudarja, da storilci izkoriščajo kombinacijo odprtih platform za navezovanje stikov ter zaprtih, šifriranih okolij za izvajanje zlorab, kar otežuje zaznavanje in pregon. "Seveda bi morale biti odgovorne za dobrobit svojih uporabnikov, pa niso, saj jih zakonodaja v veliki meri odvezuje odgovornosti za to, kaj uporabniki počnejo," je opozoril Puschner. Nekatere platforme se sicer trudijo v tej smeri, še pravi, "a nobena zaščita ne deluje stoodstotno, če imaš skupaj otroke in odrasle in omogočaš medsebojno interakcijo".

Zaščitimo otroke, ki so izločeni

Pomembno opozorilo ima tudi Jana Kodrič. "Pozorni moramo biti na otroke, ki se težje vključujejo v družbo, ki jih vrstniki v fizičnem okolju zavračajo, ignorirajo, zmerjajo, fizično napadajo," je poudarila. Ti so namreč najbolj ranljivi ne le za to, da postanejo žrtve, ampak tudi, da postanejo storilci. "Nekdo, ki je v določenih odnosih žrtev, deležen slabega ravnanja, izločenosti, lahko postane zelo jezen in svojo jezo usmeri proti tistim, ki so po njegovem odgovorni za to ali ki so v odnosu do njega šibkejši. Te vloge niso črno-bele, čeprav se prepogosto prikazuje tako. Storilec je pogosto hkrati tudi žrtev."